Danes je čas, da objavim svoj težko pričakovani komad. Upam, da je sound vredu, če ni me skritizirajte. Zaželjena je vsakršna kritika, z nekim argumentiranim podtonom. To bo od mene za danes vse.
Ob pogledu na arhiv svojih še nedokončanih komadov, me je prešinila misel na lastne rap posnetke in na stare ghettoblasterje. Gre za kasetndekerje, kateri so danes senca vsem digitaliziranim oblikam zapisa (audio cd, mp3-ji, wavi itd.) in so na njih kratko malo pozabili ali pa jih brezbrižno vrgli v smetnjak. Sam Bog ve, kaj so kasete vse prestale. Bile so kot plata za na platnšpiler, le da so operirali s kasetami (med seboj so zlepljali trakove posameznih skladb in miksali), bile so idealne, če so bile nekje blizu, ko si hotel nekaj posneti, imele so svoj status v scenski umetnosti in seveda bile igrače za firbčne. Slednjim je v očeh pisalo, da bi preizkusili svojo radovednost in to prav v času 15 minutne odsotnosti, ko si moral npr. po kruh v trgovino. Ko si vendarle prišel nazaj iskat svojga Ice T-ja z gangster lookom, da ga boš ja nabil do konca, si ugotovil, da od tejpa ni ostalo nič. Bil je cel hudič, če so ti zajeb** tvojo najboljšo kaseto. Zato dejte otroke naučit kaj je rariteta in zakaj spoštovanje. :P :-)
Torej eni so se jih znebili, spet drugi prilastili. Ene so postale dotrajane, ene so še cele.
Že od nekdaj razmišljam kako bi materiale, ki so ostali na kasetah digitalizirala. In tako sem se zakadila proti podstrešju in našla polno vrečko mojstrovin. Med njimi se najdejo različni demoti naših reparjev, kot so DaIIDeuce s komadom Dost vas mam, Sram naj vas bo, Dolgčs /(še preden so fantje dejansko zmutiral) , Dufamov fleš [La familia] ABU_project,
Hvala ti za fleš, hvala ti za vse ostalo hvala tut za majk, in hvala ti za travo, dala si mi v glavo fakin fleš k ga nima vsak, zdej pa v znak zahvale spuščam teb dim u zrak
avdio produkcijski material Redfaca, Denisa iz Garbage Enemy, Pipa in še bi lahko naštevala. In glej ga zlomka, med njimi najdem tudi kasete starih radijskih oddaj odbitga kolektiva Radyoyo.
Sem gospodična, ki spada v generacijo, ki je vsak večer sedela pri kasetndekerju (zgoraj zelo podobnem, nima nek ol skul tač?) in lovila frekvenco 106,4, bivše Game MM. Bili so menda edina ekipa, ki je usmerila svojo energijo v hiphop in drumnbass, kateri sta takrat precedovala Jamirko in Zeds, prav tista dva modela, ki jih mam na kasetah in sexy Tino na vokalu.(nekaj malega soula in uk garaga je promoviral tudi Stojan Auer, sicer pa je model k nam pripeljal one and only C&C Music Factory z MJ Colom na čelu-->
Nikolovski, SSF, Pier, Kobilca, Koltek, Maestro, Murat, Jose, Fugazee, Bugi, Tom pa so bili ostali člani kolektiva radyoyo, ki so kreirali in soustavarjali sceno. Oddaja je imela svoj home base v Ljubljani in vsi tisti, ki nismo bili ljubljančani nam je bila oddaja edini vir informacij o repu, bobnu in basu (pa tudi soula nam ni manjkal, za katerega je poskrbel Zeds) saj so takrat le redki imeli internet, kaj šele da bi ripali famozno hot 97, kot to počnemo danes. Moram pa omeniti, da preden je radio sploh začel delovati, so bili v k4 še funk, soul večeri, takrat odklopljeni in danes zelo pogrešani Heavy les Wanted s Kolyo na čelu, ki sem jih kot štirinajstletna najstnica videla stati leta 94 na koncertu v živo v k4 (še danes imam XXL majico z njihovim napisom, skoraj vsa nepoškodovana, mogoče malo zbledela, plošček pa sem posodila in ga nikoli več videla -arggh). Skupina je sicer še nekaj časa delovala in s tem resno zgubila na tezi fanka nam manka, saj še preden smo se v funk ufural je že zginil. Enako se je zgodilo tudi z našim fm-om na gami, ki je za vedno prenehal delovati in tako smo ostali brez svoje najljubše oddaje. Ekipa Radyoyo sicer nikoli svojih dejavnosti ni opustila, saj nam je vedno znova postregla s kakšno mineštro pravega bobna in basa, repa, funka in soula skupaj. Predkratkim so celo odprli svoja vrata v pozabljenem Subsubu (placu, kamor je zahajala takratna raja urbane scene), in vam danes streže z dubstepom, ki ima svoje korenine v londonskem garažu (beri mj cole). Torej kaj bom s tejpi? Ene bom presnela, ostale zavrgla, saj imam že skoraj vse v mp3-jih. Sicer sam tejp kot medij bom zelo pogrešala, ker me spominja na stare čase ko smo repal v spiker, pa tut če je posnet B Real bil glasnejši od nas. Nazdravljam na harmonijo previjanja naprej in nazaj, na record button in igro s slajderji, ker smo mel občutek, da znamo miksat. Potihoma si želim, da ghetooblaster nikoli ne potone v pozabo in da danes kakšen promo set dobimo od mimoidočih street teamov prav na tejpu. Zaradi slabe kvalitete zvoka žal svoj tejpov ne morem uplodat, zato pa za poslastico dajem v arhiv, Herbalism miks posnet leta 99 od Dj Piera. Hvala Z., za miks. :-)
Do naslednjič, :-)
"Pier - Herbalism mix (mikstejp)" (2days 2months to 2thousand)
Side A:
GRAND UNIFIED - Shake up (Jadell rmx) / Second skin AQUASKY - Taurus / Moving Shadow JB & ACSEND - Ladies & Gentelman (Rollers rmx) / Back 2 Basics DJ BROCKIE - Dangerous / Undiluted BADNESS - EightBall / East Side BILL RILEY - Badlands / Protocol UNKNOWN - Unknowithin / East Side BREAKBEAT ERA - Our Disease Tera / XL DRAGON FIST - Hurricane / Kartoons PRESSURE RISE - Let Go (Usual Suspects Wox) / Aspect pier-dva_gramofona_A.mp3
Side B:
BAD COMPANY - The PUlse / Prototype TINTIN & ROUGE TROOPA - Never Forget / Double Vision 175 CREW - MAd Skillz / Phat Trax DR. MAC - Tension / Smokers Inc. DJ BROCKIE - Turntable 1. / Undiluted ED RUSH & OPTICAL - Gasmastock / Virus KONFLICT - Road Block / Renegade Hardware STINGRAY - 16th Selection / Mix & Blen' ED SOLO - Roar / Emotif BREAKBEAT ERA - Terrible Funk / XL
Po treh letih (no skoraj treh, nismo še v letu 08) sem se spomnila obiskati svoj blog, ker sem nekako vedela da ga imam, in da preverim kaj sem tisti čas pisala. Odločila sem se, da bom tokrat malo bolj odgovorna. Veliko se je vmes zgodilo in glede na to, da nekaj malega produciram, je blogspot več kot zanalašč narejen prav samopromociji, poleg myspaca. Torej skupaj si bomo delili misli, ko bomo tečni, žalostni, jezni, ustvarjalni, zaljubljeni, egocentrični itd. Mislim, da je takšno usmerjanje čustev prav nagrajujoče, kot pa da se spravimo na bližnje, pa čeprav nam puščice uidejo tudi tja kamor ni treba.
Preden pa resno začnem pisati svoj blog, sem si za današnjo temo izbrala korenine [theroots]. V končni fazi se promoviramo na enici in ničli, smo le skupek podatkov v neki bazi in nas med drugimi loči le številka Ip-ja in ostali o nas ne vedo prav ničesar. Zato raje grem k izvoru in obljubi, ki sem jo prisegla svojemu pokojnemu dediju. Obljubila sem mu, da naredim družinsko drevo. Obljuba dela dolg, zato sem entuziastično poprijela za delo in nič kaj odlašala z idejo, da bi celotno zadevo prestavila na kakšen drug dan. Doh?!
Stvar ni tako enostavna kot se zdi na prvi pogled. Svoje delo sem si predstavljala nekako takole: na spletu najdem nek programček, ki bo služil moji matrici družinskega drevesa, vanj zmečem vse podatke in slike, ki sem jih prej poskenirala in je stvar zaključena. Pa vendar temu ni tako, problem nastane, ko pride na obisk oče in ta lepo po prešerno prevleče na dan brate in sestre mojega dedija, ki jih nisem nikoli videla v življenju. 10 otrok??!!, pa še teh se vseh oče ne spomni? No kam naj to vse skupaj spravim, in kam naj dam mamino stran? Si predstavljate kakšen šeleshamer bom potrebovala, da bom to vse skupaj natisnila?! Ne, niti jaz trenutno nočem vedet. Sicer pa stvar je zanimiva, do konca me loči še par datumov rojstva, ene par slikic in imena otrok, ki jih ne poznam. Medtem, ko sem porabila že skoraj dva dni za te nebuloze in bi bilo bolje, če bi šla kam žurat, zapravila pri tem na kilometre impulzov, ni zadovoljstva, ko spoznaš veličino lastne družine in ko ugotoviš, da se meje zabrišejo, pa tudi če je neka moja mrzla teta na drugi strani poloble v Melbournu na plaži. :) Prišla sem do tretjega kolena in sem ponosna. Ponosna sem, da živim v multi-nacionalni in multi-kulturalni družini, zato bom vsakemu izmed njih, ko dokončam, drevo natisnila v spomin. Stiki se nikoli ne bodo prekinili, pa čeprav so nekateri prekinili stike po nepotrebnem, bodisi zaradi zamer ali političnih nesoglasij, še zmeraj smo družina in bi to morali ostati. Njihova veličina bo ostala, in jaz jo ohranjam, skupaj z dedijem. Ampak a ne bi blo luštno sedeti skupaj za mizo in si dati čas, da se spoznamo?!
Ko dokončam svoje delo, bo na vrsti arhiviranje starih fotografij.
Tisti, kateri ste zainteresirani, da naredite svoje družinsko drevo, priporočam obisk strani Myheritage.com.
Na zgornji sliki je moja pokojna stara mama (prva iz leve) s svojimi sodelavkami v tovarni, kjer so barvale volno. Slika je bila posneta v Čonoplji [Vojvodina], Jugoslaviji.
